2Ch 18 | SloChraska | STEP | In Josafat je imel obilo bogastva in časti. In sklenil je svaštvo z Ahabom.

2 Chronicles 18

18. Poglavje

1 In Josafat je imel obilo bogastva in časti. In sklenil je svaštvo z Ahabom. 2 In po nekoliko letih je šel doli k Ahabu v Samarijo. In Ahab je dal zaklati množino ovac in volov za njega in za ljudstvo, ki je bilo ž njim, in ga je pregovoril, naj gre ž njim v Ramot v Gileadu. 3 Reče namreč Ahab, kralj Izraelov, Josafatu, kralju Judovemu: Pojdeš li z menoj v Ramot v Gileadu? On mu odgovori: Hočem biti kakor ti, ljudstvo moje kakor ljudstvo tvoje, in pojdemo s teboj v boj! 4 In Josafat reče kralju Izraelovemu: Vprašaj, prosim, danes besedo Gospodovo! 5 Tedaj skliče kralj Izraelov proroke, štiristo mož, in jim reče: Naj li gremo v boj proti Ramotu v Gileadu, ali naj to opustim? Odgovore: Pojdi gori, kajti Bog ga da v roko kraljevo! 6 A Josafat reče: Ni li tu sicer nobenega proroka Gospodovega, da bi ga po vprašali? 7 In kralj Izraelov reče Josafatu: Še en mož je, po katerem moremo vprašati Gospoda, ali jaz ga sovražim, zakaj ne prorokuje mi nikdar dobrega, ampak vsekdar hudo; ta je Mihaj, sin Imlov. Josafat reče: Ne govóri tako, kralj! 8 Tedaj pokliče kralj Izraelov dvornika in veli: Hitro pripelji sem Mihaja, sina Imlovega! 9 Kralj Izraelov in Josafat, kralj Judov, pa sta sedela vsak na svojem prestolu, po kraljevsko oblečena. In sedela sta na trgu pri vhodu v vrata Samarije, in vsi proroki so prorokovali pred njima. 10 In Zedekija, sin Kenaanov, si je naredil železne rogove in je govoril: Tako pravi Gospod: S temi boš bodel Sirce, dokler jih docela ne zatareš! 11 In vsi proroki so prorokovali tako in govorili: Pojdi gori v Ramot v Gileadu in srečno hodi, kajti Gospod ga da kralju v roko! 12 Sel pa, ki je šel poklicat Mihaja, mu govori in reče: Glej, besede prorokov oznanjajo soglasno kralju dobro, bodi torej beseda tvoja kakor enega iz njih in govóri dobro! 13 In Mihaj reče: Kakor res živi Gospod, kar mi poreče Bog moj, to bom govoril. 14 In ko pride h kralju, ga vpraša kralj: Mihaj, ali naj gremo v boj proti Ramotu v Gileadu ali naj to opustim? Odgovori: Pojdite in srečno hodite! dani vam bodo v roko. 15 Kralj mu pa veli: Kolikokrat naj te zarotim, da mi ne govoriš ničesar nego resnico v imenu Gospodovem? 16 On reče: Videl sem vsega Izraela razkropljenega po gorah kakor ovce, ki nimajo pastirja; in Gospod je dejal: Ti nimajo gospodarja! Vsak naj se vrne domov v miru! 17 Nato reče kralj Izraelov Josafatu: Ti li nisem rekel, da mi ne bo prorokoval dobrega nego hudo? 18 On reče: Zatorej čujte besedo Gospodovo! Videl sem Gospoda sedečega na prestolu svojem in vso vojsko nebeško, da mu stoji ob desnici in ob levici. 19 In Gospod je vprašal: Kdo premoti Ahaba, da bi šel gori in padel pri Ramotu v Gileadu? In ta je svetoval in rekel to in drugi je rekel ono. 20 Tedaj pride duh in se postavi pred Gospoda in reče: Jaz ga premotim! In Gospod ga vpraša: S čim? 21 Odgovori: Pojdem tja in bodem lažniv duh v ustih vseh prorokov njegovih. In veli: Ti ga premotiš in se ti posreči. Pojdi tja in stóri tako! 22 Sedaj torej, glej, Gospod je dal lažnivega duha v usta vseh teh tvojih prorokov, a Gospod je govoril hudo zoper tebe! 23 Tedaj pristopi Zedekija, sin Kenaanov, in udari Mihaja v lice in reče: Kod je šel duh Gospodov od mene, da s teboj govori? 24 Mihaj odvrne: Glej, videl boš tisti dan, ko boš hodil iz hrama v hram, da se skriješ! 25 Kralj Izraelov pa veli: Vzemite Mihaja in ga peljite nazaj k Amonu, mestnemu poglavarju, in k Joasu, sinu kraljevemu, 26 in recite: Tako pravi kralj: Denita tega moža v ječo in živita ga s kruhom bridkosti in z vodo stiske, dokler se ne vrnem v miru! 27 A Mihaj reče: Ako se vrneš v miru, ni govoril po meni Gospod! Še reče: Slišite, ljudje, vsi iz vas! 28 Nato sta šla kralj Izraelov in Josafat, kralj Judov, gori proti Ramotu v Gileadu. 29 In kralj Izraelov reče Josafatu: Jaz pojdem preoblečen v boj, ti pa obleci svoja oblačila! Preobleče se torej kralj Izraelov, in gresta v boj. 30 Kralj sirski pa je zapovedal poveljnikom voz svojih, rekoč: Ne bojujte se zoper malega, ne zoper velikega, temuč zgolj zoper kralja Izraelovega! 31 Ko torej vidijo poveljniki vozov Josafata, reko: Kralj Izraelov je! In zaženo se bojevat zoper njega; Josafat pa zavpije, in Gospod mu je pomogel in Bog jih je odvedel od njega. 32 Kajti ko so videli poveljniki voz, da ni kralj Izraelov, se obrnejo od njega. 33 Neki mož pa slučajno napne lok in ustreli kralja Izraelovega med stike v oklepu. Zato veli svojemu vozniku: Obrni voz in pelji me z bojišča, kajti hudo sem ranjen. 34 A bitka se je razvnela tisti dan; toda kralj Izraelov je stal naslonjen na vozu Sircem nasproti do večera, in ko je solnce zahajalo, je umrl.